gorljiv plin

См. также в других словарях:

• gorljív — a o prid. (ȋ í) ki (rad) gori: gorljiv plin; gorljiva snov, spojina / lahko gorljive tekočine …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• acetilén — a m (ẹ̑) kem. gorljiv plin, ki nastane iz kalcijevega karbida in vode: svetilka na acetilen; varjenje z acetilenom in kisikom …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• etán — a m (ȃ) gorljiv plin, ki je sestavina nafte: pridobivati etan ♦ kem. nasičen ogljikovodik, katerega molekula vsebuje dva atoma ogljika …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• metán — a m (ȃ) gorljiv plin, ki je glavna sestavina zemeljskega plina: eksplozija metana; rudarji niso opazili nevarne koncentracije metana; proizvodnja metana ♦ kem. nasičen ogljikovodik, katerega molekula vsebuje en atom ogljika …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

• vodík — a m (ȋ) gorljiv plin brez barve, vonja in okusa, ki je najlažji med elementi: spajati se z vodikom; pridobivanje vodika; vodik in kisik ♦ kem. prosti vodik ki ni vezan v spojino; težki vodik stabilni težki izotop vodika …   Slovar slovenskega knjižnega jezika